V dvorani Doma krajanov Andraž nad Polzelo je potekalo tradicionalno srečanje družin, ki so v času osamosvajanja Slovenije skrivoma hranile orožje Teritorialne obrambe, ki ga je hotela v svoja skladišča odpeljati jugoslovanska armada. V zahvalo za to dejanje in hrabrost so bila  tem družinam ob desetletnici podeljena  posebna priznanja  Zveze veteranov vojne za Slovenijo »Slovenska družina«. Kasneje, ob 15 in 20 letnici pa so bile na njihove domačije nameščena tudi spominska obeležja.

Od podelitve priznanj Slovenska družina poteka tudi srečanje teh družin, ki ga organizira Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske, že štirinajst let pa sodeluje tudi veteransko policijsko društvo Sever - odbor  Žalec z družinami, ki so  hranila  orožje takratne Ljudske milice. Srečanje je vsako leto organizirano v eno od občin v katerih živijo te družine. Gostitelj tokratnega srečanja, ki poteka po rotacijskem sistemu, je tokrat bila Občina Polzela na čelu z županom Jožetom Kužnikom. Na tokratnem srečanju v Andražu  se je zbralo večina družin oziroma njihovih predstavnikov, saj nekaterih članov družin, ki so sodelovali pri tem hrabrem dejanju ni več med živimi. Vsem umrlim so se poklonili z minuto molka.   

Slovesnost v počastitev slovenskim družinam ob 33. obletnici neoddaje orožja JLA in 33. obletnici ustanovitve Manevarske strukture narodne zaščite, se je pričela s prihodom praporov obeh veteranskih organizacij in slovensko himno, ki jo je zapel Andraški oktet, v katerem poje tudi župan Občine Polzela Jože Kužnik.  Po odpeti himni je udeležence  pozdravila povezovalka slovesnosti  Urška Jeršič in ob tem še izpostavila vse družine, ki so skrivale in čuvale orožje in goste: Zdenka Terpina, predsednika Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, Benota Balažiča, podpredsednika policijskega veteranskega društva Sever Celje, Igorja Orešnika - podpredsednika društva Sever odbora Žalec, župana Občine Prebold mag. Marka Repnika, podžupana Občine Braslovče Primoža Brinovca, podžupana Občine Vransko Roberta Novaka in podžupana Občine Žalec Srečka Lednika. Zbranim je nato spregovoril župan Jože Kužnik in v svojem nagovoru izpostavil veliko domoljubno dejanje in pogum družin izpred 33 let ter jim izrekel vse priznanje za to kar so storili za osamosvojitev Slovenije. Še več o tem osamosvojitvenem času, povezanim z neoddajo orožja JLA in premestitev le-tega na tajne lokacije,  sta  povedala oba predstavnika  veteranskih organizacij  Zdenko Terpin in  Beno Balažič.

Slovesnosti so  z nekaj zapetimi pesmimi dali svoj pečat pevci Andraškega  okteta, z izbranimi besedami pa tudi povezovalka Urška Jeršič, ki je ob zaključku med drugim tudi dejala: » Zdravje, dostojanstvo  in ljubezen so ključne iztočnice za kakovostno življenje. Zato je naloga vsakega posameznika, da deluje v skladu z njimi za dobro celotne družbe…tudi z dejanjem, ki je razlog za današnje srečanje.«

Po končanem uradnem delu slovesnosti je sledilo prijetno druženje  s pogostitvijo. Na plano so prišli tudi spomini na osamosvojitvene čase, ki so mu pomemben pečat dale slovenske družine, ki so skrivale in čuvale orožje ter ob tem bile izpostavljene  nevarnosti za življenje, če bi JLA to odkrila.   

Pogled v zgodovino 

 Kot rečeno letos mineva 33 let od odločitve Občinskega štaba TO Žalec, da se orožje, ki je bilo skladiščeno v centralnem skladišču, zaradi varnosti premesti v tajna skladišča. Razlog za to  je bil poskus odvzema tega orožja s strani JLA.  Maja 1990 je namreč Zvezni Izvršni svet izdal pisni ukaz o predaji orožja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev Teritorialne obrambe v skladišča JLA. Izpolnitev ukaza bi pomenilo popolno razorožitev TO Občine Žalec, če se ne bi pripadniki Občinskega štaba TO Žalec, na čelu s komandantom Adijem Vidmajerjem in ob podpori Sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri Skupščini Občine Žalec, izpolnitvi ukaza odločno uprli. Izredna seja je bila 19. maja, ko so sprejeli sklep: »Orožje enot in štabov TO, ki se nahaja v obstoječih skladiščih, začasno ostane na teh lokacijah, kjer pa ga lahko po potrebi dodatno zavarujemo.« In zavarovali so ga. Začeli so se hudi dnevi varovanja orožja do trenutka, ko je Občinski štab TO Žalec s pomočjo Postaje milice Žalec orožje premestil na rezervne lokacije, in sicer na kmetije v Andražu, Prelogah, Dobriču, Grušovljah, Praprečah, Šeščah in v Mariji Reki. Akcija se je končala novembra 1990, aprila in maja 1991 pa so se začeli odvzemi orožja iz teh začasnih skladišč, vse do začetka agresije  JLA. 

Po tem, ko je bilo na tajne lokacije odpeljano orožje TO Žalec, je v oktobru 1990 JLA zagrozila, da bo napadla policijske postaje v Republiki Sloveniji. Kot odgovor na to grožnjo je bila odločitev takratnega Republiškega sekretariata za notranje zadeve, da tudi policija umakne orožje iz skladišč, ki so se nahajala na sedežih Postaj milic. Tako je Postaja milice Žalec v tistem času  na  devet tajnih lokacij - v Griže, Pongrac 2 x, Migojnice, Matke, Gornjo vas (sedaj sv. Lovrenc), Latkovo vas, Breg pri Polzeli in Založe - tajno preselila orožje, ki je bilo namenjeno oborožitvi pripadnikov takratne milice za obrambo države.