KAKO SMO RAZSELJEVALI OROŽJE TERITORIALNE OBRAMBE OBČINE ŽALEC V TAJNA SKLADIŠČA – DA NE BI OSTALO POZABLJENO

AVTOR: Polkovnik v pokoju Emiljan Pižorn, univ. dipl. pol.

E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Izvleček:

Kako smo razseljevali orožje teritorialne obrambe občine Žalec v tajna skladišča – da ne bi ostalo pozabljeno

Koncem osemdesetih let je Jugoslovanska ljudska armada (JLA) ob asistenci velikosrbskih nacionalističnih oblastniških krogov poskušala tudi v občini Žalec razorožiti Teritorialno obrambo (TO). Pripadniki stalne sestave Občinskega štaba za teritorialno obrambo (OŠTO) smo se ob politični podpori takratnega Sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito temu ukazu uprli in ga nismo izpolnili. Ciklična stanja napetosti in grožnje JLA z intervencijo v Republiki Sloveniji so pripeljale do razselitve orožja in streliva v tajna skladišča.

Ključne besede: Poskus razorožitve, tajna skladišča, razselitev orožja in streliva, kmetije Batnik, Jajčnik, Veternik, Brdovšek, Krašovec in Kos.

En sam trenutek v življenju ni drugemu enak: uglašuje ga drugačna izkušnja, polni drugačno čustvo, osmišlja drugačen razum.

Vsako obdobje življenja nam piše lahke in težke, svetle in temne strani. Velikokrat rečemo: "živemu človeku se marsikaj zgodi." Res je. Marsikaj se je zgodilo v letih, ko sem poučeval v Preboldu. Veliko vsega se je zgodilo, ko sem vodil Telesno kulturno skupnost - šport v občini Žalec.

Da pa bo moje življenje tesno in zgodovinsko povezano prav z našo državo, nisem nikoli pričakoval, še manj načrtoval. Ko sem leta 1983 prevzel vodenje Občinske teritorialne obrambe se je začela nova pot mojega razmišljanja. Kaj sploh želim? Kaj lahko storim dobrega, koristnega in sprejemljivega za vse tiste, ki prihajajo na različne oblike vojaškega usposabljanja? Saj se vedno podajaš v negotovost, kadar greš na novo, neuhojeno pot.

Vedno sem najprej in največ razmišljal o ljudeh, o človeku kot posamezniku: kako se kdo počuti, katere so nerešene težave in kako vse v najkrajšem času postaviti na pravo mesto, da se bo življenje v novem okolju čim prej normaliziralo in se mu bo posameznik brez večjih težav lahko prilagodil. Vse ostale delovne naloge so bile temu podrejene, torej na drugem mestu.